Praznični dnevi ob koncu aprila in v začetku maja pomenijo veliko za razvoj in zgodovino našega naroda in tudi drugih narodov po svetu. 27. aprila se spominjamo začetka upora proti okupatorju leta 1941, saj so dan prej v hiši Josipa Vidmarja ustanovili osvobodilno fronto, ki je pomenila dogovor, da se bodo uprli tistim, ki so želeli naš narod zatreti in spremeniti v hlapce. Če ne bi bilo tega upora, bi danes najbrž govorili nemško, italijansko in madžarsko, naš prelepi slovenski jezik pa bi končal na pogorišču zgodovine. Slovenci smo skozi leta ohranili borbeni duh in občutek za pravično ter humano družbo. Zato pomeni dan upora proti okupatorju 27. aprila vsako leto znova spomin na tisti dan 1941, hkrati pa je opomnik, da moramo tudi danes ceniti vrednote, ki so nam jih priborili naši dedki in babice.

Čeprav morda letos ponovno ne bomo stali ob kresu in mlaju, pa je zgodovinski spomin na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886 prav tako pomemben še danes. Delavske pravice niso samoumevne. Zgrajene so na življenjih delavcev, ki so se za njih morali boriti in so borbo pogosto plačali z življenjem.

Oba praznika povezuje rdeča barva, ki je v sodobnem času tudi simbolna barva ljubezni. V težkih časih nas povezuje in vliva upanje v boljšo prihodnost. Naj bo tako tudi v letošnjih prazničnih dneh!