Preteklost na časovnem traku

Predhodnica srednje šole, dvorazredna trgovska šola v Mariboru, je pričela s poukom 1.oktobra 1919. 1. septembra 1920 je postala šola državna in je ostala takšna še šest let. Po odloku Ministrstva za trgovino in industrijo 19. avgusta 1926 je pričela državna dvoletna šola preraščati v štiriletno državno trgovsko akademijo, ki je v šolskem letu 1929/30 postala popolna.  

ZGODOVINA ŠOLE

Ob ustanovitvi dvoletne strokovne šole so se mariborski gospodarski in prosvetni delavci odločno zavzeli za to, da bi čimprej vzgojili domač trgovski naraščaj. Pri tem sta imela velike zasluge takratni poverjenik narodne vlade dr. Karel Verstovšek in prvi ravnatelj novoustanovljene šole prof. Matej Dolenc. Kmalu se je pokazalo, da dvorazredna trgovska šola ne bo mogla zadovoljiti krajevnih potreb. Hiter gospodarski razvoj in poudarek na nacionalnosti gospodarstva sta terjala temeljitejše strokovno šolstvo. Zavod je bil v poslopju takratnega državnega ženskega učiteljišča oziroma v istem poslopju, kot je se sedaj. Razpolagal je le s petimi učilnicami, zato je bila prostorska stiska ena glavnih težav, s katerimi se je boril. Počasi so nastajale zbirke, potrebne za strokovni pouk. Uspehi pa so bili rezultat zagnanosti in idealizma v delu učiteljskega zbora.

OBDOBJE OKUPACIJE 

Dijake iz leta 1941 je presenetila vojna. Nemci so brez vojne napovedi napadli Jugoslavijo in 9. aprila zasedli Maribor. Poslopje trgovske akademije so izpraznili in spremenili v vojašnico. Odstranili so ves profesorski zbor, potrdilo o opravljenem razredu pa so dobili le tisti dijaki, ki so se izdali za Nemce. Oktobra 1941 so Nemci v prostorih učiteljišča odprli gospodarsko srednjo šolo in ji priključili gospodarsko nižjo šolo. Pozneje je ta šola gostovala v poslopju realne gimnazije. Od nekdanjih sodelavcev trgovske akademije je ostal le služitelj Zorič, pa še ta le do leta 1942. Ravnatelj zavoda dr. Bauer je bil namreč istočasno tudi vodja fašistične varnostne službe. Zato tudi večina prejsnjih dijakov ni bila sprejeta v šolo. Napolnili so jo pretežno nemski prišleki in domači nemčurji. Sodeč po zapisnikih okupatorjev so tiste slovenske dijake, ki jim je iz različnih razlogov le uspelo ostati na šoli, zaradi nacionalne zvestobe pogosto kaznovali in poniževali.

Zato so se kot mnogi nekdanji dijaki večinoma odločili za sodelovanje z OF ali pa so odšli v partizane. Poslopje bivše trgovske akademije na nekdanjem Zrinjskem oziroma sedanjem Kidričevem trgu je bilo med vojno bombardirano. 1944 je bila poškodovana telovadnica, 1945 pa ostrešje ob Cafovi ulici ter del severnega trakta vse do pritličja.

POVOJNA OBNOVA ŠOLE

9. maja 1945 so se prve NOV nastanile v prostorih realne gimnazije. Ker so bila v njej učila in inventar nekdanje trgovske akademije, je prof. Rakuša dobil ze naslednji dan pooblastila okrožnega odbora OF, da šolsko premoženje zavaruje. Dne 8. junija 1945 je MO OF pooblastil prof. Rakuša, da začasno vodi upraviteljske posle skupaj s prof. Degenom; oba sta zaščitila ohranjeno dokumentacijo bivše trgovske akademije ter začela s pripravami za obnovo bombardiranega desnega trakta šole. Poleg prof. Rakuše so bili šoli dodeljeni še štirje profesorji: Degen, Struna, Šilc in Arko, ki so se vrnili iz pregnanstva.

Napore učiteljskega zbora za obnovo zgradbe in normalizacijo pouka je v Ljubljani podprl načelnik ministrstva dr. Slodnjek. Šola je dobila 250.000 dinarjev kredita, MTP je plačalo stoške obnove in podpisalo z mestnim odborom najemno pogodbo, po kateri je dobila trgovska akademija 1. in 2. nadstropje na Zrinjskem trgu v 10-letno brezplačno uporabo. Dijaki in učitelji so z udarniškim delom pomagali pri obnovi porušene šole ter čiščenju prostorov. 3. novembra 1945 je bila končana selitev šole iz realne gimnazije v lastne prostore, vendar brez 31 pisalnih strojev, ki jih je kot vojni plen zasegla 5. brigada.

Zavod so preimenovali v srednjo gospodarsko šolo, ob kateri je delovala tudi nižja gospodarska šola. Prvo povojno leto se je vpisalo na srednjo šolo 176, na nižjo pa 27 učencev. Reden pouk se je začel 19. novembra 1945. Zaradi pomanjkanja kurjave so bile šolske ure skrajšane na 30 minut.

Obnovo porušenega dela šole je prevzelo gradbeno podjetje "Gradis". Po nalogu MTP so marca 1946 odprli na šoli knjigovodsko-upravni tečaj za invalide in demobilizirance. Aprila 1946 je v okviru 1. mladinske delovne akcije odpotovala na progo Brčko-Banovci prva skupina dijakov šole. 2. junija je bila v gledališču slavnostna akademija. Dohodek te prireditve je šel v fond za maturitetno ekskurzijo. Maturiralo je 23 kandidatov.

V šolskem letu 1947/48 se začuti pomanjkanje strokovnega kadra v trgovini in gospodarstvu, kar je terjalo razširitev vpisa. V septembru je bilo treba odpreti 9 oddelkov SGŠ in en oddelek NGŠ. Ministrstvo za trgovino in preskrbo je v oktobru 1947 preimenovalo SGŠ v 4-letni EKONOMSKI TEHNIKUM. V šolskem letu 1948/49 je bilo šolanje na EKONOMSKEM TEHNIKUMU skrajšano na tri leta. Bilo je namreč veliko pomanjkanje absolventov. V letnih počitnicah so dobili navodilo, da je treba postopoma ponovno preiti na štiriletno šolanje in da naziv EKONOMSKI TEHNIKUM nadomesti naslov SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA.

Šola več desetletij ni bila obnovljena. Pouk v pretesnih in dotrajanih prostorih je potekal v dveh izmenah od 7.00 do 20.00.  Leto 2006 je bilo za Srednjo ekonomsko šolo Maribor prelomno. Šola se je v celoti preselila za začasno lokacijo v Cafovo ulico v zgradbo, kjer je bila nekdaj davčna upravo. Začela se je celovita obnova šole.

OBNOVLJENA LEPOTICA

V prenovljeno šolo smo se vrnili 1. 9. 2007. Šola je sodobno opremljena in omogoča izvajanje vseh aktivnih metod poučevanja. Ustanovili smo PUZ, kije uvajal spremembe v  ekonomskem tehniku. Sodelujemo v konzorciju strokovnih gimnazij in začeli smo aktivno uvajati številne medpredmetne povezave. Na šoli izvajamo poklicni tečaj in izobraževanje odraslih.V šolskem letu 2008/09 smo sodelovali v UNISVETU.

V sodelovanju s številnimi šolami in drugimi ustanovami smo izpeljali projekt 6 milijonov ladjic za srečno otroštvo, enkrat letno pa v šoli preživimo tudi celo noč in ustvarjamo v številnih delavnicah.

Naši dijaki zelo uspešno sodelujejo na sejmih učnih podjetij v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Aktivno sodelujemo v Erasmus + in  projektu Welcome to My City  in smo Šola ambasadorka evropskega parlamenta.

V šolskem letu 2015/16 smo začeli uvajati delovno prakso v tujini, ki je med dijaki zelo priljubljena.

Spomladi leta 2018 je šola dobila novo ime: Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor.