Računam koliko let je že odkar sem prvič prestopila prag srednje ekonomske šole. 28 let! Jaz pa se spominjam še celo informativnega dneva kot, da je bil včeraj. Na ekonomsko sem se vpisala, ker si nisem upala na gimnazijo in prav sem se odločila. Šolo imam v lepem spominu. Kaj mi ostaja? Najprej prijazni in srčni učitelji, posebej razredničarka Andreja Lep, potem sošolci, takoj zatem pa maturantski ples. Takšnega kot je imela ekonomska, ni imela nobena šola. Fantje v cilindrih in punce v belih volančkih, valček kot na dunajskem plesu. Pa kavbojska polka in kazačok. Na  začetku nam tak  koncept ni najbolj dišal, potem pa smo ga kmalu sprejeli in se na koncu zabavali. Cel 4. letnik smo pri telovadbi brusili parket. Pa vsakoletni humanitarni koncert, ki je zažigal v naši skromni telovadnici. V mojih časih je igrala še nepozabna Dupleška mornarica. Pa seveda ropotanje pisalnih strojev – slepo tipkanje je ena najboljših stvari, ki sem se jih naučila na ekonomski. Med profesorji imam v lepem spominu prav vse, nekateri pa so imeli posebej pomemben vpliv name. Za študij zgodovine sem se odločila, ker me je zanjo navdušil prof. Krabonja. Čez leta so se najine poti znova srečale v krasnem srčnem projektu v spomin na žrtve holokavsta. Papirnate ladjice smo izdelovali tudi z mojimi Pumovci. PUM-O oz. Projektno učenje za mlajše odrasle je program kjer sem po neuspelih poskusih zaposlitve v šoli, našla svoje mesto. Že 15 let delam z ranljivimi mladostniki, ki se v PUM-O pripravljajo za vstop na trg dela, trudijo končati šolo, predvsem pa odkrivajo kdo so, kaj si želijo in zastavijo svojo pot v odraslo življenje.  To ni poklic, to je poslanstvo, reče marsikdo, ki spozna delo mentorjev v PUM-O in naš program. Da ne bom ekonomist sem vedela že ob vpisu, da bom pa delala to kar delam danes, pa se mi še sanjalo ni. Zanimive so naše usode. Le kam vse so popeljale bivše dijake? Z nekaterimi se občasno še srečujem. S kakšnim od njih se srečam na profesionalni poti, celo s kakšnim profesorjem 😊. Nekaj bivših dijakov pa je bilo tudi mojih tesnih sodelavcev na PUM-O. Zdajšnji in bodoči dijaki pa zrete v prihodnost. Naj bo svetla, pogumna in mičkeno tudi uporniška, da ne boste sklanjali glav in da boste znali izboriti svoj prav in uresničiti sebe. Na svoji poti v prihodnost pa ne pozabite na ljudi. Povezani v spoštovanju in ljubezni boste gradili lepši svet. Za vse nas.